So na Marsu našli "jurčka"? Naso pozivajo, naj "gobo" razišče

Uporabnike družbenih omrežij, ki navdušeno spremljajo odkrivanje morebitnega življenja izven našega planeta, je nedavno vznemirila objava na blogu Ufosigthtingsdaily, ki kaže fotografijo, ki jo je leta 2013 posnel rover Curiosity na površju Marsa.

Na njej je prikazan predmet, ki močno spominja na gobo, pravzaprav celo na nam vsem dobro znanega jurčka ali gobana.

Bloger: Nasa bi gobo morala dregniti, jo razrezati!

V navalu navdušenja je avtor Scott Waring svoj prispevek naslovil z ʺNa Marsu našli življenje!ʺ

ʺTa predmet ima spodaj ukrivljen del, ki spominja na bet gobe, enako kot na Zemlji,ʺ je zapisal ob tem. ʺNe vem, kako ali zakaj bi Nasa kaj takega spregledala ... saj je vendar njihovo poslanstvo, da odkrijejo življenje na drugih planetih in lunah.ʺ

Po njegovem mnenju gre za gobo, ki se je ʺpovsem vidno dvignila iz marsovske prstiʺ, zato bi jo morala Nasa ʺdregniti, se vanjo zaleteti, jo prevrniti, razrezati z orodji na roverju Curiosity ali pa vsaj uporabiti tisti večmilijonski laser, s katerim sežigajo kamne in prstʺ.

Na omrežju X pa je svoje mišljenje podkrepil z dejstvom, da spore resnično lahko preživijo v razmerah, ki vladajo v vesolju in pozval ameriško vesoljsko agencijo, naj razloži odkritje.

Družbena omrežja so se po Waringovi objavi vnela, piše portal MailOnline in hitro so se zvrstili komentarji v podporo njegovim trditvam.

Nekdo je zapisal: ʺMeni to izgleda kot goba! Nasa zagotovo ve o Marsu veliko več, kot razkriva.ʺ

Drug pa je drzneje izjavil: ʺLjudje ne razumejo, da če odkrijemo življenje le na enem planetu v osončju, to matematično pomeni, da je življenje povsod po vesolju.ʺ

Znanstvenik: Takšne kamnite strukture najdemo tudi na Zemlji

Znanstveniki pa nad domnevnimi dokazi niso navdušeni.

Dr. Gareth Dorrian, planetarni fizik z univerze v Birminghamu, je za MailOnline povedal, da gre najverjetneje zgolj za ʺploščat diskast kamen, ki leži na manjšem kamnuʺ.

Po njegovem mnenju se je večji kamen na manjšem znašel tako, kot se to včasih zgodi tudi na Zemlji.

ʺPo mojem mnenju ta kamna prvotno nista bili v tem položaju – podobno kot kamni v puščavi, kjer je en pod površjem, drugi pa nad njim,ʺ je razložil. ʺVeter sčasoma odpihne pesek in prah, zgornji kamen pa se postopoma usede na spodnjega.ʺ

Tudi sicer na Zemlji obstajajo geološke tvorbe iz kamnin, ki spominjajo na gobe.

Ene takšnih lahko recimo najdemo v francoskih Alpah.

Kamniti stolpiči v bližini mesta Pontis na jugu Francije so dobili ime ʺkamnite gospodičneʺ ali ʺgospodične s klobuki (francosko: Demoiselles Coiffées de Pontis).

Ti so nastali tako, da je najprej erozija - delovanje vetra in dežja - razkrila trdnejši kamen, potem pa je voda (dež) odnašala mehkejše strukture.

Zgornja trša kamnina (ʺklobukʺ) pri tem deluje kot nekakšen dežnik, ki je preprečevala nadaljnjo erozijo podstavka oziroma stebra.

Hkrati pa je potekal tudi proces kalcifikacije – izločanja kalcijevega karbonata iz vode – ki je steber utrdila.

Zakaj se rover ni ustavil?

Del razloga, zakaj se rover Curiosity ni ustavil in naredil dodatnih meritev, kot predlaga Waring, je ta, da so tovrstne oblike na Marsu zelo pogoste, je še razložil Dorrian.

Poleg tega poudarja, da tudi če bi življenje obstajalo na Marsu, bi bilo zelo malo verjetno, da bi ga našli na površju planeta.

Atmosferski tlak na Marsu je približno enak kot na višini 30 kilometrov nad površjem Zemlje, kar pomeni, da je atmosfera izjemno redka.

To omogoča nenehno bombardiranje površja z ultravijoličnim in delci kozmičnega sevanja, ki bi hitro steriliziralo površje. In če to še ni dovolj, so tu tudi velika temperaturna nihanja, ki ne bi omogočala preživetja kompleksnim bitjem, kot so glive.

ʺDnevno se lahko temperature povzpnejo do 20 stopinj Celzija, ponoči pa padejo na -100 stopinj,ʺ je razložil Dorrian. ʺNobena znana oblika življenja ne more hkrati prenesti takšnih temperaturnih ekstremov, ravni sevanja in nizkega zračnega tlaka – vključno z gobami,ʺ je še dodal.

ʺČe življenje na Marsu sploh obstaja, je verjetneje skrito pod površjem, denimo v podzemnih zalogah vode, kjer bi bilo zaščiteno pred krutimi razmerami na površju,ʺ je pojasnil.